Dostop do zdravstvenega varstva za vse dandanes v Evropi ni uveljavljen. To velja predvsem za iskalce azila, nedokumentirane migrante in njihove otroke. Poklicna etika zdravstvenih delavcev je postavljena na preizkušnjo vsakič, ko ljudi izključijo administrativne ovire ali omejevalni zakoni, ko moramo ovaditi posameznike, in ko dovolimo, da se diskriminacija nadaljuje.
Zato je pomembno, da obnovimo zaobljubo naši poklicni etiki. S podpisom »Evropske deklaracije za nediskriminatoren dostop do zdravstvenega varstva« zahtevamo, da se nam dovoli nuditi dostop do zdravstvenega varstva vsem, ki ga potrebujejo, ne glede na njihov status.
To Evropsko deklaracijo so maja 2010 sprožili v Grčiji, predali pa jo bodo Svetu ministrov za zdravje. Nekatere organizacije in zdravstveni delavci so Deklaracijo že podpisali - med njimi tudi Stalni odbor evropskih zdravnikov in aktivno prebivalstvo.
Nedokumentirani migranti se pri dostopanju od zdravstvenega varstva soočajo s številnimi težavami v večini držav članic Evropske unije. Te ovire so posledica zakonodaje, ki omejujejo oziroma onemogoča dostop do zdravstvenega varstva. Probleme prav tako povzročata kompleksnost zdravstvenega sistema ter strah posameznika, da bi ga prijavili v primeru, ko nima urejenega statusa, oziroma, da bi mu odrekli zdravstveno pomoč ali da bi ga kako drugače diskriminirali
Takšno stanje je seveda v nasprotju z našo poklicno etiko, ki nas opominja, da je vsaka oseba upravičena do ustreznega zdravstvenega varstva brez diskriminacije. Etika zdravstvenih delavcev poudarja, da "si zdravniki in druge osebe ali organi, ki nudijo zdravstveno varstvo, delijo odgovornost do priznavanja in podpiranja [pravic bolnikov]*. Vsakič, ko zakonodaja, vlada ali katerakoli druga administracija oziroma ustanova bolniku odreče te pravice, bi mu jih morali z ustreznimi ukrepi zagotoviti oziroma obnoviti zdravstveni delavci".
Glede na to situacijo,
želimo mi, zdravstveni delavci,
obnoviti zaobljubo naši poklicni etiki, ki od nas zahteva, da poskrbimo za vse bolnike brez diskriminacije. Svoje poklicne obveznosti želimo izpolnjevati s čim globljim spoštovanjem do naše poklicne etike.
Posledično:
1.ŽELIMO, da bi zdravstveni delavci v dani situaciji lahko določili zdravstveno varstvo za svoje bolnike, ne da bi se morali pri tem ozirati na njihovo prebivališče (tip in/ali obseg zdravstvenega varstva).
2.ŽELIMO, da bi se zdravstveno varstvo nedokumentiranih migrantov krilo iz javnih sredstev, ko si ga sami ne bi mogli privoščiti. Prav tako želimo, da bi odstranili administrativne ovire, ki ovirajo zdravstvene delavce in zdravstvene ustanove pri zagotavljanju zdravstvenega varstva nedokumentiranim migrantom.
3.OPOZARJAMO, da lahko zdravstveni delavci in zdravstvene ustanove svobodno nudijo svoje storitve nedokumentiranim migrantom. Nobenega nedokumentiranega migranta ne želimo prijaviti (pristojnim) oblastem. Hkrati pa ne želimo kršiti zakonov pri zagotavljanju zdravstvenega varstva nedokumentiranim migrantom.
4.POUDARJAMO, da je nujno potrebno, da so tako zdravstveni delavci kot nedokumentirani migranti v celoti obveščeni o obstoječih možnostih zdravstvenega varstva za nedokumentirane migrante.
1 World Medical Association Declaration on the Rights of the Patient (Deklaracija Svetovne zdravniške organizacije o pravicah bolnikov, ki jo je sprejelo 34. Svetovno zdravniško združenje (september-oktober 1981, predgovor).